Analiza obstoječega stanja
Čezmejna konferenca: “Prihodnost mejne Mure”
V sklopu aktivnosti projekta goMURra je 8. in 9. maja 2019 potekala v Radencih dvodnevna čezmejna konferenca. Konferenco je organizirala Direkcija Republike Slovenije za vode v sodelovanju z avstrijskim Uradom štajerske deželne vlade (Oddelek 14, Vodno gospodarstvo, viri in trajnost). Najpomembnejši dosežki dogodka so predstavljeni v Poročilu Konference: »Prihodnost mejne Mure.«
PRENOS
Posnetek rečnega dna
V preteklosti smo spremembe rečnega dna mejne Mure spremljali z meritvami profilov. V projektu goMURra smo uporabili nove, inovativne merilne metode, ki so prvič omogočile površinski posnetek rečnega dna. Z večsnopnim globinomerom smo lahko zajeli 98 odstotkov rečnega dna s prekrivajočimi meritvenimi trakovi. Za nadzor kakovosti smo dodatno izmerili kontrolne točke na obrežjih in profilnih kamnih. Pridobljene podatke smo ustrezno obdelali in iz njih izpeljali homogeni, digitalni model terena rečnega dna mejne Mure v visoki resoluciji, ki je na voljo v različnih koordinatnih sistemih.
Ocena Načelne vodnogospodarske zasnove
Načelna vodnogospodarska zasnova iz leta 2001 je pomemben dokument čezmejnega sodelovanja in skupnega upravljanja mejne Mure. Čeprav je na določenih področjih strokovno zastarela, je Načelna vodnogospodarska zasnova še vedno pomembna podlaga za načrtovanje. Kot taka ima tudi ključno vlogo pri pripravi Načrta upravljanja mejna Mura 2030.
Da bi pretekle izkušnje uporabili za prihodnje predloge za upravljanje, smo v okviru projekta goMURra ocenili učinek 24 ukrepov, ki so bili izvedeni vzdolž mejne Mure glede doseganja ciljev. Ocenili smo predvsem vpliv na poglabljanje dna, habitatno dinamiko, mreženje, prehodnost, hidrologijo in na zavarovano območje Natura 2000. Skupaj smo izvedli 45 posameznih ocen.
Rezultati kažejo, da izvedeni ukrepi v pretežni meri delujejo in da svoj namen tudi večinoma izpolnijo. Ugotovljena je bila tudi nujnost ukrepanja predvsem glede zasipavanja vtočnih predelov stranskih rokavov in pritokov. Na tem območju je treba izvesti dodatne aktivnosti. Pretežni del ukrepov vendarle dobro deluje.
PRENOS
Študija in baza podatkov hidromorfoloških elementov
Hidromorfološka spremenjenost vodotoka predstavlja odstopanje hidroloških značilnosti in morfoloških lastnosti rečne struge, brega ter poplavne ravnice od naravnega stanja. Indeks hidromorfološke spremenjenosti mejno Muro opredeli kot zmerno spremenjeno, indeks hidromorfološke kakovosti pa kaže dobro ali slabše stanje. Ocena spremenjenosti hidromorfoloških elementov kaže na močno spremenjenost kontinuitete toka in sedimentov ter zmerno spremenjenost morfoloških značilnosti vodnega telesa mejne Mure.
Poleg prekinitve kontinuitete toka in sedimentov ter antropogene rabe tal na obrežnem ter pribrežnem pasu, k hidromorfološki spremenjenosti največ prispevata umetni material v strugi in utrjenost brežin ter s tem prekinitev naravno pričakovanih erozijskih in sedimentacijskih procesov.
